Poni dirke so vsako leto privabile več otrok, tako da se je že zgodilo, da smo na dirkah videli kar 20 tekmovalcev.

V nadaljevanju predstavljamo kasaške dirke in poni dirke vsem firbcem, ki si želijo poskusiti dirkati s poniji ali morda s pravimi konji. V treh delih predstavljamo osnove športa, najmlajšim v pomoč pa bo tudi risba, na kateri so predstavljeni vsi deli tekmovalnega konja na kasaških dirkah. V prvem delu smo vam predstavili osnovna znanja o konju in kasaštvu. Pisali smo o prehrani konj, higieni in negi ter opremi voznika in konja na kasaških dirkah.

Tokrat bomo bomo predstavili prostor, kjer se odvijajo tekmovanja – hipodrom – in opisali trening kasaških konj.

Hipodrom

Hipodrom je prostor namenjen konjem. Tu lahko pokažejo, kaj znajo in kaj zmorejo. Poznamo hipodrome na katerih konji pokažejo svojo hitrost – ti so ovalne oblike na njih pa konji tekmujejo bodisi v kasu bodisi v galopu. Kasaški hipodromi so iz peska, pomembno pa je, kako velik krog ima hipodrom in kako široka je steza. Poleg tekmovalne steze je del hipodroma tudi padok – to je prostor kjer konje pripravimo za tekmovanje, jih opravimo z opremo in ohladimo po tekmi. Del padoka so lahko tudi hlevi.

Kasaški hipodromi so v Ljubljani, Šentjerneju, Komendi, Krškem, Lenartu, Mariboru, Ljutomeru in na Igu. Najdaljšo tradicijo prirejanja kasaških dirk imajo v Ljutomeru.

Na hipodromu se vedemo po navodilih organizatorja tekmovanja. Konji, ki ne tekmujejo ali se ne ogrevajo za tekmovanje se zadržujejo v padoku, torej na prostoru, namenjenem konjem. Poskrbimo, da se počutijo dobro – imajo dovolj vode in sena, da jim je zanimivo. V primeru mraza jih pokrijemo, v primeru vročine jih hladimo. Lastnik konja mora imeti ob sebi na hipodromu identifikacijski dokument svojega konja z vpisanimi cepljenji in krvnimi preiskavami. V času, ko nismo na tekmovalni stezi, ne potrebujemo nositi čelade in zaščitnega jopiča, vendar to ni prepovedano. Ob prihodu na hipodrom javimo organizatorju, da smo prispeli in prevzamemo tekmovalne številke ter prikolico oz. vozilo za prevoz našega konja postavimo na mesto, ki nam ga je namenil organizator. V času, ko smo v padoku ne povzročamo prevelikega hrupa ali kako drugače motimo sotekmovalce.

Trening

Priprava na trening
Priprava na trening ni dosti drugačna od priprave na dirko. Konja skrtačimo in mu očistimo kopita. Poskrbimo, da se umiri in mu šele nato nadenemo opremo za trening. Opreme se mora konj navaditi, zato to počnemo umirjeno in tolikokrat, da jo konj povsem mirno sprejme. Z veliko treningi se konj popolnoma navadi na opremo in nam pri nadevanju celo malo pomaga. Opremo sestavljajo – kšir, uzda, vajeti in voziček oziroma gig ali sulki.

Kako trenirati konja?
Na treningu konja ne priganjamo do njegovih maksimalnih sposobnosti. Najprej je potrebno dati poudarek poslušnosti in poznavanju osnovnih navodil, ki jih mora konj razumeti v komunikaciji z voznikom. Komunikacija poteka preko vajeti in glasu. Poskrbeti moramo, da konj dobro razume, kdaj želi voznik levo in kdaj desno, kdaj speljati in kdaj ustaviti.

Velika večina konjevega treninga mora biti v hitrosti, ki je za konja lahkotna in se v njej dobro počuti. Vsak trening sestoji iz ogrevanja, treninga in ohlajanja. Taki naj bodo tudi teki, ki jih konj opravi v enem kosu. Začetek naj bo umirjen, da se konjevo telo dodobra ogreje, najprej zato s konjem hodimo in šele nato začnemo s počasnim kasom. Sledi del, ko nakažemo konju naj teče malo hitreje. Konjevo gibanje naj bo sproščeno in elastično, zato ga ne priganjamo do roba njegovih zmožnosti. Trening zaključimo umirjeno z nekaj lahkotnega kasa in nato še s hojo.

Kako pogosto treniramo?
Treniramo lahko največ enkrat na dan. Konji se med sabo seveda tudi razlikujejo in nekateri potrebujejo vsakdanji trening, drugim pa je dovolj recimo le trikrat tedensko. Velja splošno pravilo, da je potrebno mlade konje začetnike trenirati lahkotno, vendar pogosto, recimo vsaj šestkrat tedensko. Konje, ki so starejši in so v treningu več kot eno leto, treniramo redkeje, a so treningi bolj zahtevni.

Oskrba po treningu
Po končanem treningu konja razprežemo. Dodobra pregledamo ali je njegovo počutje dobro in ga umijemo. Konja lahko posušimo oz. ohladimo s sprehajanjem na povodcu. V hladnejših dneh konja pokrijemo, da preprečimo prehitro ohlajanje mišic, ki bi lahko vodilo do zakrčenosti. Dobro je, da konj čim prej po končanem treningu zaužije obrok, saj je takrat za njega najkoristnejši. Vsekakor konja za pridno delo nagradimo. Nagrade bo vesel in bo naslednjič še bolj veselo pričakal trening.