Derbi je največja kasaška dirka.

Bil je mrzel zimski večer, davnega leta 1778, ko so ob obilni večerji na posestvu »The Oaks« v angleškem Carshaltonu lord Edward Smith-Stanley, 12. grof Derbyjski in lastnik posestva, ter njegovi prijatelji kovali načrte za organizacijo in izpeljavo dirke Sweepstake, konjske dirke kobil pod sedlom, kjer bi najboljši med najboljšimi podelili veliko denarno nagrado, obenem pa določili, kdo med njimi redi najboljše in najhitrejše kobile v deželi.

Met kovanca določil ime dirke

Beseda je dala besedo, gospodje so segli v roke in že naslednje leto so dirko Epsom Oaks, ki so jo poimenovali kar po posestvu, kjer je ideja o izvedbi nastala, tudi izpeljali. Na 2414 metrov dolgi preizkušnji je slavila Bridget, ki je bila v lasti 12. grofa Derbyjskega. Med slavjem za dobljeno dirko so taisti gospodje že snovali nove načrte za naslednji konjski podvig: galopsko dirko za žrebce.

Grof Derbyjski je dirko želel poimenovati v čast svojemu prijatelju lordu Charlesu Bunburyju, vendar se ta ni strinjal. Ker se nikakor nista mogla zediniti, so preostali prisotni predlagali, da Derby in Bunbury dilemo odločita z metom kovanca. Naslednja velika dirka bo poimenovana po zmagovalcu …

Kdo je takrat zmagal, danes dobro vemo. Velika galopska dirka je postala znana pod imenom derbi in prvega v zgodovini je dobil žrebec Diomedes, ki je bil v lasti prav lorda Charlesa Bunburya. Kar nekaj časa so dirke derbi izvajali samo v Angliji, v 19. stoletju pa so trendu sledile tudi preostale države. Tako se je leta 1836 v Franciji uveljavila velika dirka derbi Prix du Jockey Club, leta 1866 so na Irskem začeli prirejati Veliki irski derbi, leta 1868 so svojo prvo dirko derbi izpeljali Avstrijci, leto kasneje Nemci. Tukaj govorimo izključno o galopskih derbijih.

Pojem derbi se danes uporablja predvsem za vse večje preizkušnje v konjskem športu, od galopskih do kasaških rejskih dirk, ter tudi v preostalih panogah, kot je na primer dresura, dirke dvovpreg in preskakovanje ovir. Pri galoperjih se derbi izpelje pri starosti treh let, pri kasačih pa najpogosteje pri štirih letih. Ponekod je dirka ločena za žrebce in kobile. Medtem ko ima vsaka država za izvedbo tako kasaških ter tudi galopskih derbijev lastna pravila (starost, razdalja, nagradni sklad in podobno), pa se enkrat na leto v začetku meseca oktobra priredi tudi evropski kasaški derbi, kjer se pomerijo štiriletniki iz cele Evrope. Imenuje se UET Grand Prix oziroma Grand Prix de l'UET, ki ga od leta 1985 naprej organizira evropska kasaška zveza, UET. Nagradni sklad v evropskem kasaškem derbiju znaša 460.000 evrov, razdalja pa se rahlo spreminja (med 2100 m in 2140 m), odvisno od hipodroma. Največ zmag v tem derbiju imata dve najmočnejši kasaški velesili Evrope – Švedska ter Francija.

Slovenci zelo uspešni v jugoslovanskih derbijih

Slovenci imamo to čast, da lahko tekmujemo v derbijih že skoraj 100 let. Samostojno pripravljamo to dirko vseh dirk od leta 1991, ko smo izpeljali prvi slovenski kasaški derbi, vse od leta 1923 pa smo imeli priložnosti tekmovati v jugoslovanskih kasaških derbijih. In bili pri tem sila uspešni!

Prvi jugoslovanski kasaški derbi so priredili leta 1923 v Zagrebu (zmagala je slovenska kobila Silvia s časom 1:33,2). Konji so vse do leta 1932 tekli na 3200-metrski progi. Z leti se je dolžina proge spreminjala in se od leta 1993 ustalila pri 2600 metrih.

Od 1923 pa do 1990 je bilo izpeljanih 63 dirk derbi (med drugo svetovno vojno izvedbe ni bilo) in 36 zmagovalcev je bilo iz Slovenije. Ta podatek priča, da je bila reja kasačev v času obstanka Jugoslavije že takrat daleč najuspešnejša prav na naših tleh. Rekord jugoslovanskih kasaških derbijev je iz leta 1987, njegova lastnica pa je slovenska kobila Duena MS, potomka takrat zelo priljubljenega ameriškega plemenskega žrebca pri nas – Bartletta, ki je 2800‑metrsko distanco pretekla v času 1.21,5/2800. Voznik z največ zmagami v jugoslovanskih kasaških derbijih je bil slovenski voznik Franc Filipič, ki je zmagal kar 8krat (v letih 1923, 1926, 1927, 1928, 1929, 1930, 1931 in 1934), sledi pa mu še en Slovenec, Marko Slavič st., ki je slavil 5-krat (1967, 1973, 1974, 1981 in 1985).

Slovenski kasaški derbi, letos že 31.

Kot že omenjeno, smo Slovenci svoj prvi samostojni derbi pripravili v letu osamosvajanja, avgusta 1991, in sicer na hipodromu v Gornji Radgoni. Slavila sta Letja II in Milan Kukolj iz KK Ljutomer, jugoslovanskega rekorda derbija iz leta 1987, ki ga je iztekla Duena MS, pa nista podrla. Dirko sta končala s kilometrskim časom 1:24,8. Naslednji dve leti je dirko derbi gostil hipodrom Stožice, slavila pa sta ponovno Prleka: leta 1992 sta konkurenco deklasirala legendarni Duras z Jožetom Sagajem st., leto kasneje se je sreča nasmehnila Lassi Red in Zvonku Ostercu. Leta 1994 je prestižno lovoriko osvojila fantastična Jasa z Lojzetom Gorjancem v sulkiju, ki je bila kasneje ena izmed najuspešnejših slovenskih plemenskih kobil, njeni vnuki in pravniku pa so osvojili kar tri derbije do danes. To so bili Jolly GJ, ki je triumfirala leta 2011 z odličnim kilometrskim časom 1:18,6, leto dni kasneje se ji je v zlati knjigi zmagovalcev pridružil še brat Jerry Lou GJ, predlani pa je slavil še Jimpeto Joy.

Leta 1995 smo bili prvič v slovenski zgodovini kasaštva priča osvojitvi tako imenovane trojne krone, torej treh zmag v treh največjih rejskih dirkah – v prvenstvih dvoletnikov in triletnikov ter derbiju. Uspelo je nikomur drugemu kot Albatrosu in Marku Slaviču, a vseeno še vedno nista iztekla rekorda iz leta 1987. To smo dočakali prihodnje leto, ko sta zmago suvereno osvojila Lenta in Franc Lovrenčič iz KK Slovenske Gorice Lenart. Lenta je postavila novo časovno znamko – 1:20,6. Na 2600-metrski razdalji se je pod 1:20,0 prvemu uspelo plasirati žrebcu Leifu B, ki je tako po Enigmi (1997) in Demosu MS (1998) postal deveti zmagovalec slovenskih kasaških derbijev, Lojze Gorjanc pa najuspešnejši voznik, saj je takrat v žep pospravil drugo zmago v tej dirki. Leti 2000 in 2001 sta bili v znamenju KK Ljubljana, saj sta prevlado na hipodromih takrat potrdila žrebca American Express na vajetih Damjana Oražma in legendarni Persugill, ki ga je do zmage popeljal Mirko Gregorc.

Med leti 2002 in 2005 po dva slovenska derbija letno

V času razhajanj v Kasaški zvezi Slovenije sta bila derbija na leto dva: prvič je bilo to leta 2002, ko je v Ljubljani slavil Janez Horvat z Alfom Gimlijem Vito iz ljubljanskega kasaškega kluba, v ljutomerskem pa Marko Slavič z Denom MS, ki je takrat kot drugi ponovno osvojil trojno krono v zmagah rejskih dirk. Derbija v Ljubljani in Ljutomeru isto leto sta se ponavljala do leta 2005, ko so se nesoglasja vendarle zgladila, in leta 2006 so se na štartu ponovno zbrali konji iz cele Slovenije. V tem letu je tudi padel nov rekord te prestižne dirke, ki je takrat znašal odličnih 1:17,7, njegova ponosna lastnica pa je postala Jo HV, katero je do suverene zmage popeljal Mirko Gregorc. Obdržala sta ga kar sedem let, vse do leta 2013, ko je absolutni rekord slovenskih kasaških derbijev za desetinko sekunde izboljšal Dakot z Milanom Žanom (1:17,6). Kot sorekorder se mu je kasneje pridružil Luther King, ki ga je v Ljutomeru leta 2016 do zmage pripeljal Jože Sagaj ml.

Zadnji zmagovalec derbija je Maugli, ki je lani prvo zmago v prestižni dirki pritekel Janku Sagaju. Največ jih ima sicer Marko Slavič - pet, s štirimi pa mu sledita Milan Žan in Mirko Gregorc.

Zmagovalci dosedanjih derbijev:

Najpomembnejša dirka v karieri

Da je dirka vseh dirk v karieri posameznega konja obenem tudi največja rejska preizkušnja slehernega rejca, lastnika, trenerja in voznika, ni treba poudarjati. 2600-metrska razdalja od konja in voznika zahteva popolno zbranost, moč in vzdržljivost, ključna pri vsem tem pa je, zanimivo, taktična iznajdljivost, ki jo je voznik zaradi dolge razdalje primoran čim bolj natančno izbrati.

A čeprav so za konjem in njegovo ekipo ure, tedni, meseci in leta garanja ter napornih treningov, v derbiju to ne šteje več nič. Navsezadnje smo bili v zadnjih letih priča, da lahko tik pred ciljem klonejo tudi tisti, ki so do tega trenutka v karieri pokazali največ.

Ali bo letos vendarle slavil kdo izmed favoritov? Bo popolno zmagoslavje morda prvič uspelo ženski? Tokrat so na štartu namreč kar tri predstavnice nežnejšega spola. Lahko preseneti kdo iz ozadja? Bo padel nov rekord slovenskih kasaških derbijev? Kmalu bo vse jasno.

Ko je lord Derbyjski vrgel kovanec, si zagotovo ni mislil, da bo več kot 300 let kasneje ena sama dirka, zaradi sreče poimenovana prav po njem, v dobrih treh minutah z zlatimi črkami v večne anale zapisala tistega enega. Enega, ki bo v pravem trenutku resnično na pravem mestu, enega, ki bo tisti trenutek izkoristil maksimalno.

12 konj, 12 enakovrednih možnosti. Dirka vseh dirk, kjer pravila za zmago več ni.

Tekst Ana Šonaja.