Dve uri in pol leta v smeri vrtenja zemlje je pomenilo, da je bil naš prvi dan na Cipru eno uro krajši. A ko smo izstopile iz letala, se je s prvim pišem toplega poletnega zraka in soncem na obrazu čas tako ali tako ustavil. Na Cipru je bilo aprila prijetnih 27 °C, poleg tega pa je bila pomlad v polnem razcvetu. Prvo popoldne je bilo namenjeno raziskovanju številnih ostankov grške kulture. Dolg sprehod ob obali, kjer so zelena polja s cvetjem segala čisto do mehke peščene obale, pa je obetal res čudovito izkušnjo naslednjega dne. Takrat nas je namreč čakalo tisto, zaradi česar smo se zares odpravile na ta otok – poznopopoldanska obmorska ježa v sončni zahod. Ja – na odmaknjenem sredozemskem otoku, ki je približno pol manjši od Slovenije, imajo tudi konje. In to kar veliko!

Danes so na otoku prisotne praktično vse pasme konj. Presenetljivo je predvsem dejstvo, kako dobro je glede na majhnost otoka razvit galopski šport. Galopsko združenje v glavnem mestu Nikozija, ki se ponaša z resnično zavidljivim hipodromom, organizira kar 500 dirk na leto. Odlično so zastopane tudi vse druge discipline, predvsem dresura in preskakovanje ovir. Gotovo pa je na Cipru ena izmed pomembnejših konjeniških panog konjeniški turizem.

Ko enkrat živiš s konji in za konje, postane nekako samoumevno, da tudi nove kotičke sveta odkrivaš s konjskega hrbta. K sreči smo ob našem obisku Cipra naletele na ranč, kjer so nam to izkušnjo lahko ponudili v vsej polnosti. Več o naši čarobni ježi v mediteranski sončni zahod pa lahko prebereš v majski številki Revije o konjih!

Besedilo: Sara Primec

Fotografije: arhiv Malega ranča