...
13. 05. 2022

Nekega jutra, ko se zdani …

… in te vodi dolga cesta od mesta do mesta v smeri od Pirana na Goričko, mimo meglic nad mursko vodo do Murske Sobote, tvoje oko na ravnici v daljavi zagleda dvorec opečnate barve. In če se pri njem ustaviš, uzreš konje, ki te radovedno spremljajo s pogledom, medtem ko spokojno uživajo v soncu in pod drevesnimi krošnjami. Izza vogala počasi prikoraka črni labradorec in prijazno pozdravi vsakega prišleka. To je enajstletni Beni, maskota Konjeniškega centra Dvorec Rakičan, kjer je njegov drugi dom. Beni je namreč zvesta senca njegove lastnice Aleše Bagari, vodje konjeniškega centra.

Dvorec Rakičan se je skozi stoletja izoblikoval iz nekdanje srednjeveške utrjene postojanke, ki se je nahajala ob kraljevi cesti in se prvič omenja leta 1431. V 17. stoletju se je spremenila v gospodarsko in trgovsko središče. Številne prezidave so pripeljale do končne podobe baročnega dvorca, ki se je skupaj s parkom ohranil do današnjih dni. Po vojni je bil v dvorcu nekaj časa dom starejših občanov. A dvorec ni bil v najboljšem stanju. Leta 1980 se je sicer pričela obnova parka ter kasneje tudi obnova strehe dvorca, a pravo upanje za njegovo prihodnost je prinesla šele selitev konjeniškega kluba iz Černelavcev pri Murski Soboti, ki je leta 1990 v dvorcu našel svoj novi dom. Takoj so s pomočjo najemodajalke, Občine Murska Sobota, ter z ogromno prostovoljnega dela obnovili konjušnico in zgradili še dodaten hlev. Z dovoljenjem Zavoda za spomeniško varstvo so bili narejeni ustrezno ograjeni izpusti za konje ter peščena jahalna maneža in konjeniška zgodba o uspehu se je lahko začela.

Leta 2015 je upravljanje kluba v celoti prevzel Javni zavod Raziskovalno izobraževalno središče. Klub se je preimenoval v Konjeniški center Dvorec Rakičan, vodenje kluba ter tudi gostinskega dela – Kavarne in gostilne Dvorec Rakičan je prevzela Aleša Bagari.

V konjeniškem centru trenutno domuje 20 konj, 7 od teh je vprežnih, saj se v klubu ukvarjajo tudi s kočijaškim turizmom, ter 5 lastniških. Osrednjo dejavnost predstavlja šola jahanja, več o številnih ostalih aktivnostih kluba in njihovi sodobni hibridni kočiji pa lahko preberete v majski številki Revije o konjih.

Besedilo: Tatjana Gaberšek

Foto: Črtomir Goznik

PREBERI CEL ČLANEK V TISKANI EDICIJI
REVIJE O KONJIH

Deli članek: 
PREBERITE ŠE:
Under Presure osvojila Juhantov memorial

Nevia Viking in Mario Moleh v Komendi dosegla prvo zmago kariere.

Epidemija debelosti pri konjih – problem ali ne?

Veliko ljudi ob pogledu na konje sredi prostranega živo zelenega pašnika prevzameta mir in veselje; nekakšna romantična predstava o tem, kako naj bi konji živeli, na prostranih pašnikih, v čredi. Na žalost pa se vedno bolj izkazuje različnost med konjevim primarnim življenjskim okoljem in življenjskim prostorom, ki mu ga nudimo ljudje. Ena od posledic te različnosti je tudi prekomerna telesna teža domačih konj.

Uporaba in koordinacija dejstev

V vsakem priročniku o učenju jahanja se dejstva delijo na tri kategorije: delovanje teže, nog in rok oz. vajeti. Kot gre teorija, tako se tudi v praksi dejstev učimo sistematično in vsakega posebej, preden jih povežemo v delujočo celoto.

FEI Solidarity

Med 7. in 10. aprilom je v Centru konjeniške delavnosti Matej in M hotelu v Ljubljani potekal seminar za trenerje in sodnike v dresuri. Seminar sta vodila izkušeni mednarodni sodnik Péter Hanságy ter bivša profesionalna tekmovalka in odlična trenerka dresurnega jahanja Larasati Geding. Izobraževanju je prisostvovalo devet trenerjev, osem sodnikov in dvanajst jahačev, ki so pod budnim očesom obeh tujih strokovnjakov napredovali iz dneva v dan.

© Kasaška zveza Slovenije, 2021. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletne strani: Notice the Elephant