Pred časom smo v reviji že pisali o gradnji maneže ter predvsem o izbiri primerne podlage. V prejšnjem članku je bilo govora o razlogih, zakaj investirati v dobro podlago ter na kaj vse je treba misliti, preden se lotimo izdelave. Tokrat vam predstavljamo še nekaj praktičnih nasvetov glede ureditve primerne maneže.

Za začetek se spomnimo, kateri so trenutno dostopni sistemi za izdelavo manež. Na trgu bomo naleteli na tri glavne sisteme: navadni sistem s padcem terena, sistem z ploščami, sistem »plima–oseka«.

Pri izbiri navadnega sistema se omejimo na najcenejšo možnost. Izdela se tako, da se s površine, kjer smo si zamislili, da bo maneža stala, s stroji odstrani vrhnji del zemlje in trave, dokler se ne pride do trde zemlje. Nato se uredi padec terena z 1–2 % po krajši strani ter v višini približno 12 cm nasuje mivko ali pesek, ki ne sme biti pran ali pregrob (prevelika velikost zrna). Manežo se zaliva od zgoraj, drenaža ni potrebna. Ta sistem je v bistvu zastarel in nepraktičen, je pa cenovno definitivno najbolj sprejemljiv, okolju najmanj škodljiv ter potencialno konjem najmanj nevaren v primerjavi z drugimi polovičnimi rešitvami. Če namreč naredimo podlago iz večjih kamenčkov in nanj navozimo samo mivko, se kamen in mivka sčasoma z uporabo zmešata, kar je nevarno za poškodbe konjevega gibalnega aparata. Podoben sistem manež je tisti, kjer se namesto mivke navozi sekani/mleti les, pri čemer pa je treba paziti, da les ni pretrd in da so delčki dovolj majhni, da se ne zatikajo konjem v kopita.  

Več preberite v marčevski številki Revije o konjih.

Besedilo in foto: Ema Prokeš