Kadar hočemo »zategniti križ«, se v našem telesu zgodi veliko majhnih premikov. Če se vrnemo nazaj k poglavju o sestavi hrbtenice in medeničnega dela, lahko opazimo, da ne obstaja t. i. križna mišica. Premiki v križu so posledica zapletene kombinacije gibov celotnega trupa in mišic nog kot stabilizatorjev.

Gib, ki se končno zgodi kot posledica premikanja križa, je v idealnem primeru zelo majhen in s tal skoraj neviden, pomeni pa bolj temeljno napetost telesa kakor dejanski premik. In zakaj je to pomembno? Take kompleksne gibe telo izvaja skoraj nezavedno, veliko prej, preden do giba končno pride. In konji, ki lahko čutijo vsak premik jahača, to napetost začutijo takoj, ko se jahač usede v sedlo. Prav tako, kakor lahko konji takoj začutijo, da je jahač v krču in prestrašen, po osnovni napetosti telesa prepoznajo tudi kompetentnega jahača. Kadar hočemo na primer narediti prehod iz koraka v kas, se naša osnovna napetost telesa poveča, to konj zazna in začne kasati. Tukaj leži skrivnost tistega fenomena, ki smo ga vsi doživeli – da je konj pod učencem neubogljiv in na primer noče zagalopirati, nato pa se, kadar se trener usede v sedlo, obnaša kakor najboljši dresurni talent. Vsekakor lahko zaključimo, da bo v primeru dobrega delovnega okolja, v katerem se lahko konj in jahač koncentrirata ter ima jahač občutek in primerno dozira uporabo dejstev, konj sledil osnovni napetosti jahača v treh smereh: naprej, nazaj in na stran.

Več o osnovni napetosti telesa, čutenju, zbranosti in pravilnem kontaktu pa lahko preberete v majski številki Revije o konjih!

Besedilo in foto: Ema Prokeš, univ. dipl. ing. zootehnike in inštruktorica jahanja