Stari mojstri so konja gledali kot uporabno žival, saj je dresurno delo, delo na terenu ali preskakovanje ovir služilo temu, da je bil konj bolj efektiven v mnogih različnih situacijah, kot so gibanje v prometu, vojne in podobno. Kljub temu so se zavedali, da je šolanje konj dolgotrajen proces, v katerem se konja postopoma uvaja v posamezne naloge, ki se potem stopnjujejo v intenziteti in zahtevnosti. Zato tokrat predstavljamo najprej uvod v stranhode, predvsem vaji pleča bočno.  

Pri uvajanju stranhodov so stari mojstri poznali dve postavitvi:

»Prva postavitev« je imenovana tudi »pleča naprej« in se zgodi takrat, ko konj z zadnjo zunanjo nogo stopa v sledi sprednje zunanje noge, z zadnjo notranjo nogo pa bolj navznoter, torej med sledi obeh sprednjih nog. Spredaj gledano vidimo zadnjo nogo med obema sprednjima. Konj se giba po eni stezi, ne kakor pri pravih stranhodih (travers, renvers in pleča bočno) na razširjeni stezi, z vzdolžno previtostjo skozi celotno telo. Glava je rahlo previta navznoter tako, da jahač vidi del očesa in nosnice konja. Vajo izvajamo v delovnem kasu, skrajšanem kasu ter pri korekturah tudi v galopu. Prva postavitev je uvod v vajo pleča bočno.

»Druga postavitev« je imenovana »kratka postavitev«, saj je konj postavljen tako, da zadnja notranja noga stopa v sledi sprednje notranje noge, medtem ko zadnja zunanja noga stopa med sledi obeh sprednjih nog. Glava je postavljena ravno v smeri gibanja. Ta vaja je priprava na travers, renvers in traverzale. Vajo jahamo samo v koraku in zbranem kasu.

Več preberite v januarski številki Revije o konjih.

Besedilo: Ema Prokeš

Foto: horsej.b-cdn.net